Janez 3:16
Janez 3:16 »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.«
Verjetno eden najbolj citiranih verzov iz Svetega pisma. Biblija je najpomembnejša, najvplivnejša, najbolj zlorabljena in najbolj napačno razumljena knjiga na svetu. Vendar je sporočilo Svetega pisma lahko navedeno v tem enem verzu.
»Bog je namreč svet tako vzljubil …«
Božja ljubezen se kaže z njegovimi dejanji. Njegova ljubezen se kaže z njegovim dajanjem. Bog nam je dal svet, v katerem bomo živeli. Vse je ustvaril za naše dobro. On nam daje življenje. Daje nam vse, kar potrebujemo, in vse, kar imamo. Ne obstaja nič, kar imamo, da nam ne bi bilo dano od Boga.
»Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo.« Janez 1:3
To vemo, ker smo ustvarjeni po Božji podobi. Tako kot otrok ve, da ima starše, tudi mi vemo, da imamo Stvarnika. V tem pogledu smo njegovi potomci, njegovi otroci, njegovo stvarjenje.
»Saj jim je to, kar je mogoče spoznati o Bogu, očitno: sam Bog jim je namreč to razodel. Kajti od stvarjenja sveta naprej je mogoče to, kar je v njem nevidno, z umom zreti po ustvarjenih bitjih: njegovo večno mogočnost in božanskost. Zato so ti ljudje neopravičljivi.« Rimljanom 1:19, 20
»Da je dal svojega edinorojenega Sina …«
Božja ljubezen se kaže z njegovo daritvijo. Tiste, ki nas imajo radi, je enostavno ljubiti. Lako je ljubiti tiste, ki so takšni kot mi. Možno je celo ljubiti tiste, ki so drugačni od nas. Toda Bog ljubi tiste, ki so mu nasprotovali.
»Bog pa izkazuje svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki.« Rimljanom 5:8
Janez 3:16 je del Jezusove razprave z Nikodemom. Nikodem je bil zelo religiozen človek. Bil je celo vodja judovske religije. K Jezusu je prišel ponoči, ker se je bal, kaj si bodo mislili ostali verni Judje. Kljub temu je prišel k Jezusu, saj je vedel, da lahko samo Bog naredi čudeže, ki jih je naredil Jezus. Jezus je rekel Nikodemu: »Morate se ponovno roditi.« Nikodem je bil zmeden zaradi tega in je prosil Jezusa, naj pojasni. Jezus mu je rekel, da ne govori o fizičnem rojstvu, ampak o duhovnem. Biblija nam govori, da smo na ta svet rojeni duhovno mrtvi. Duhovna smrt je prišla na nas, ko je Adam, naš oče, zavrnil Božjo ljubezen in se uprl Bogu. Vsi smo Adamovi otroci. Tako kot je vsa naša fizična genetika podedovana od Adama, tako je tudi naša duhovna genetika prišla od Adama. Očetovi otroci smo in se obnašamo kot oče.
»Kakor je pisano: Ni pravičnega, niti enega, ni razumnega, ni ga, ki bi iskal Boga. Vsi so zablodili, vsi skupaj so se izpridili; ni ga, ki bi delal dobro, ni ga, niti enega. Odprt grob je njihovo grlo, s svojimi jeziki pletejo zvijače, gadji strup je pod njihovimi ustnicami, njihova usta so polna kletev in grenkobe. Hitre so njihove noge, da bi prelili kri, uničenje in beda je na njihovih potih. Poti miru niso spoznali, ni strahu Božjega pred njihovimi očmi.« Rimljanom 3:10–18
Greh je neposlušnost Bogu. Vsi smo grešniki, ker ne dosegamo Božjega standarda ali zakona. Kazen za greh je smrt in pekel.
Bog nas je ustvaril za večno življenje. Fizična smrt ni konec; je le začetek večnosti. To, kar bomo s Kristusom storili v tem življenju, bo določalo, kje bomo preživeli večnost.
Obstaja resničen kraj, ki se imenuje pekel. Jezus nam je v Mateju 13:50 opisal pekel kot kraj kazni za hudobne,
»Pahnili jih bodo v ognjeno peč. Tam bo jok in škripanje z zobmi.«
Bog nam v II Tesaloničanu 1: 9 govori, da bo najhujša kazen zlobnih večna ločitev od Boga v peklu,
»Gospod jih bo obsodil na večno pogubljenje, stran od svojega obličja in veličastva svoje moči.«
V peklu ne bo upanja. V peklu ne bo ljubezni.
Obstaja resničen kraj, ki se imenuje nebesa. Jezus nam je rekel,
»Vaše srce naj se ne vznemirja. Verujete v Boga, tudi vame verujte! V hiši mojega Očeta je veliko bivališč. Če bi ne bilo tako, ali bi vam rekel: Odhajam, da vam pripravim prostor? Ko odidem in vam pripravim prostor, bom spet prišel in vas vzel k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz.« Janez 14:1–3
V nebesih bo mir. V nebesih bo ljubezen.
»Pač pa so vaše krivde postale pregrade med vami in vašim Bogom, vaši grehi so zagrnili njegovo obličje pred vami, da ne sliši.« Izaija 59:2
»Plačilo za greh je namreč smrt; Božji milostni dar pa je večno življenje v Kristusu Jezusu, našem Gospodu.« Rimljanom 6:23
»Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil.« Janez 3:17
Pred dva tisoč leti je Bog dal svojega edinorojenega Sina. Jezus je bil oboje, povsem človek in povsem Bog. Bil je Emanuel, »Bog z nami«. Imel je samo en namen: rešiti nas pred našimi grehi. Rešil nas je lahko samo na en način: tako, da plača našo kazen. Umreti mora in preliti svojo kri za nas. Stvarnik mora umreti za ustvarjeno. Pravičnik mora umreti za nepravičnega.
»Kdo bo veroval, kar smo slišali, nad kom se je razodel GOSPODOV laket? Pognal je kakor mladika pred njim, kakor korenika iz suhe zemlje. Ni imel podobe ne lepote, da bi ga hoteli videti, ne zunanjosti, da bi si ga želeli. Bil je zaničevan in zapuščen od ljudi, mož bolečin in znanec bolezni, kakor tisti, pred katerim si zakrivajo obraz, je bil zaničevan in nismo ga cenili. V resnici je nosil naše bolezni, naložil si je naše bolečine, mi pa smo ga imeli za zadetega, udarjenega od Boga in ponižanega. On pa je bil ranjen zaradi naših prestopkov, strt zaradi naših krivd. Kazen za naš mir je padla nanj, po njegovih ranah smo bili ozdravljeni. Mi vsi smo tavali kakor ovce, obrnili smo se vsak na svojo pot, GOSPOD pa je naložil nanj krivdo nas vseh.« Izaija 53:1–6
Jezusa so vzeli s križa in položili njegovo mrtvo telo v grob. Tri dni kasneje, v nedeljo zgodaj zjutraj, je Jezus vstal od mrtvih. Kazen za naše grehe je bila plačana. Imamo upanje.
»Jezus ji je rekel: ,,Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre; in vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl. Veruješ v to?ʼʼ« Janez 11:25, 26
»Da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.«
Slaba novica je, da smo grešniki, ki si zaslužijo večno kazen v kraju, ki se imenuje pekel. Dobra novica je, da nas Bog ljubi. Njegova ljubezen ga je pripravila do največje žrtve: smrti, pokopa in vstajenja njegovega Edinorojenega Sina. Zdaj je izbira na vas. Boste verjeli?
Odraščal sem v vernem domu. Vsi moji sorodniki so bili dobri ljudje. Redno sem hodil v cerkev. Prebral sem svoje Sveto pismo. Molil sem. Bil sem dobra oseba. Toda pojavil se je problem: bil sem grešnik. Biti dober ali biti veren ni spremenilo osnovne težave. Bil sem grešnik, ki si je zaslužil pravično kazen smrti in pekla. Lahko vzamete gnilo jabolko in ga prekrijete s sladkarijami, vendar je še vedno gnilo jabolko. To sem bil jaz. Ničesar nisem mogel storiti, da bi to spremenil. Oh, mislil sem, da sem v redu. Mislil sem, da mi bo Bog odpustil, ker sem dobra oseba. Šele ko sem spoznal, da sem grešnik, usmerjen v pekel, sem zaupal svoje odrešenje samo Kristusu. Bil sem majhen otrok, vendar se še vedno spominjam časa in kraja, ki sta mi popolnoma spremenila življenje. Bilo je za vrati moje spalnice, v drugem nadstropju hiše na ulici Church 77. Tam sem pokleknil in prosil Boga, naj mi oprosti moje grehe in zaupal sem samo vanj.
»Kajti če boš s svojimi usti priznal, da je Jezus Gospod, in boš v svojem srcu veroval, da ga je Bog obudil od mrtvih, boš rešen. S srcem namreč verujemo, in tako smo deležni pravičnosti, z usti pa izpovedujemo vero, in tako smo deležni odrešenja. Saj pravi Pismo: Kdor koli vanj veruje, ne bo osramočen. Ni namreč razločka med Judom in Grkom, kajti isti je Gospod vseh, bogat za vse, ki ga kličejo. In res: Kdor koli bo klical Gospodovo ime, bo rešen.« Rimljanom 10:9–13
Kaj moram storiti, da se rešim? Verovati v Gospoda Jezusa Kristusa.
Kaj naj rečem Bogu? Vaša molitev vas ne reši. Reši vas tisto, v kar verjamete v svojem srcu. Govorite z Bogom. Čakal je, da vas sliši. Ljubi vas bolj, kot boste kdaj razumeli. Potrpežljivo čaka, da zaupate vanj. Tu je le primer, kako lahko izgleda ta molitev:
»Bog, vem, da sem grešnik. Verjamem, da si dal svojega edinorojenega Sina Jezusa, da je umrl za moje grehe, in verjamem, da si ga obudil od mrtvih. Prosim, oprosti mi za moje grehe. Svojo vero polagam v Jezusa za svoje odrešenje in želim živeti zate. V Jezusovem imenu, Amen.«
Ne morem te narediti za kristjana. Cerkev te ne more narediti za kristjana. Danes, če ste se zaupali Kristusu, bi vas rad spodbudil, da poveste drugim, kaj je naredil za vas. Prav tako bi vas spodbudil, da obiščete lokalno cerkev, ki poučuje Sveto pismo. Če niste prepričani, kje najti cerkev za poučevanje Biblije, me kontaktirajte in jaz vam bom pomagal najti eno. Zame bi bila spodbudba tudi, če bi mi sporočili, kaj je Bog storil v vašem življenju. Naš e-poštni naslov je v opisu.